logo

 

 

 

 

KONTAKT

crta

Informacije

 

Darja Vrečko
telefon: 051 677 134

 Zdenka Škerbinek

Stanka Pihlar

Naslov SUPSJ:

Sindikat uslužbencev plačne skupine J, Na soseski 10 a, 2000 Maribor

PRISTOPNA IZJAVA

IZSTOPNA IZJAVA

 

 

 

 

 

obvestila

Novi naslov Sindikata uslužbencev plačne skupine J

Novi naslov SUJPJ je: Trg svobode 26 f, 2310 Slovenska Bistrica.

Prosimo vas, da pošto pošiljate na zgornji naslov.

Pozdrav, Darja

Včlanitev v SUPSJ

Spoštovani!

v naš SUPSJ se včlanite na način:

  1. Z dvoklikom odprete rubriko PRIDRUŽITE SE NAM.
  2. izpolnite e-prijavo.
  3. Izpolnite Pristopno izjavo, jo lastnoročno podpišete. Pošljete jo na naslov SUPSJ, Trg svobode 26 f, 2310 Slovenska Bistrica. Kopijo Pristopne izjave oddate v vaše računovodstvo za plačevanje članarine.

Prosimo vas, da ob včlanitvi upoštevate napisano. Le na ta način bo vaša včlanitev popolnoma urejena.

Tisti, ki nimate e-naslova nam pošljite originalno Pristopno izjavo.

Lep pozdrav, Darja

Praznik dela! Čestitamo vam ob prazniku!

Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin.

Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. 4. maja so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta 1894 in 1919.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke leta 1886. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva.

V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so sindikati. Temu pa ni tako v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, kjer je, zlasti v slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot rdeči strah, pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z dnevom prava.

Pozdrav, Darja

Materinski dan!

Spoštovane mamice!

Iskreno vam čestitamo ob prazniku.

Mama je ena sama

Mama je ena sama, prva radost je mama, prvi spev nina-nana, prva beseda:  mama!

Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami:

naj ne ostane brez mame nihče na širnem svetu, naj žive naše mame, mame - najlepše na svetu! (T. Pavček)