Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
ko še v postelji se dete s sanjami igra.
In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Mamica je kakor luna, dolge bdi noči,
da počiva njeno dete mirno brez skrbi.
In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije od nebeških vrat.
In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.
(Franjo Neubauer)