Glede na vprašanje, ali javnim uslužbencem, zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) pripada solidarnostna pomoč podajamo sledeč  ODGOVOR.

Danes smo na vsa ministrstva poslali to zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči.

Prilagamo individualno zahtevo za vsakega člana SUPSJ. Predlagamo, da jo zpolnite jo in jo pošljite na svoje resorno ministrstvo.

Lep pozdrav, SUPSJ

Poziv, ki smo ga poslali vladi RS, predsedniku države, Državnemu zbori, ministrstvom...

Lep pozdrav, SUPSJ

Vlada je naš poziv odstopila v reševanje Ministrstvu za javno upravo. Lep pozdrav, SUPSJ, danes je 13. 5. 2020

 Odgovor MJU, okrožnice MIZŠ, 25. 5. 2020.

Iz okrožice: Nov peti odstavek 70. člena določa tudi, da nadomestilo plače določeno v skladu s prvim

(odrejena karantena s strani ministra za zdravje), drugim (višja sila) in tretjim odstavkom

(čakanje na delo zaradi epidemije) tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače. Pri tem

pa opozarjamo, da navedena določba velja le za nadomestila plače, ki so bila izplačana javnim

uslužbencem v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 70. člena ZIUZEOP. V zvezi z

začetkom uporabe določb ZIUZEOP-A tudi pojasnjujemo, da je treba upoštevati, da je

ZIUZEOP-A sicer stopil v veljavo z dnem 1.5.2020, vendar se spremembe členov ZIUZEOP

skladno z 20. členom ZIUZEOP uporabljajo od 13. marca 2020. Že izplačana nadomestila

plače v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 70. člena ZIUZEOP, ki so bila nižja od

minimalne plače, je glede na navedeno treba od 13.3.2020 dalje ustrezno poračunati.

Na Sindikat uslužbencev plačne skupine J ste se obrnili s vprašanjem:

Glede na zastavljeno vprašanje, vam v nadaljevanju podajamo naslednji odgovor.

Drži, da je za javne uslužbence, ki so bili napoteni na čakanje na delo doma, veljajo, da jim pripada nadomestilo plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga in brez dodatnega pogoja, da to nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače.

Dne 30. aprila 2020 pa je objavljen v Uradnem listu Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki sedaj to ureja drugače. Sedaj tako tudi za javne uslužbence velja, da višina tega nadomestila ne sme biti nižja od minimalne plače. Sprememba velja od 01. maja 2020 dalje.

V primeru dodatnih vprašanj, smo vam na voljo.

Z lepimi pozdravi.

Tamara Kovačič, mag. prava

Pravna svetovalka | Legal advisor

Delo na praznik.

Lep pozdrav, SUPSJ

Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu.

Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne. Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence. Torej, prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.

 Čestitamo vam za praznik delavstva in solidarnosti. V mislih povezani, ga praznujmo. Vaš SUPSJ