logo

KONTAKT

crta

Informacije

 

Darja Vrečko
telefon: 040 616 164

 Zdenka Škerbinek

Naslov SUPSJ:

Sindikat uslužbencev plačne skupine J, Na soseski 10 a, 2000 Maribor

PRISTOPNA IZJAVA

IZSTOPNA IZJAVA

 

Iskanje

obvestila

OPRAVIČILO

OPRAVIČILO

 Predsednica Sindikata uslužbencev plačne skupine J (SUPSJ), Darja Vrečko, se javno opravičujem nekdanjima članicama sindikata SUPSJ, Karmen Rotman in Jožici Frangeš, prav tako pa demantiram vse trditve, ki so bile zapisane dne 05. 12. 2016 v dopisu z naslovom »Izjava za člane in širšo javnost glede  napačnih informacij v zvezi z delovanjem sindikata SUPSJ«.

 Maribor, 14. 04. 2021                                                                                                                                                                                                                                                                                Darja Vrečko

Dodatki, dodatki

Kolumna iz zadnjega Objektiva, priloge Dnevnika, avtorja gospoda dr. Kebra. 

Odziv na Tarčo, 25. 3. 2021. lep pozdrav, SUPSJ

 

Javna dela in dodatki

Spoštovana gospa Vrečko,

Z vidika pristojnosti Ministrstva za javno upravo pojasnjujemo, da so javni uslužbenci na podlagi 11. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor  (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljevanju KPJS), ki določa dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, lahko upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Kot delo v rizičnih razmerah je opredeljeno tudi delo v času epidemije. Ob tem pojasnjujemo, da 1. člen KPJS določa njeno veljavnost, pri čemer je pod točko b) opredeljena stvarna veljavnost, pod točko c) pa osebna veljavnost (»za javne uslužbence«). Upoštevaje navedeno se po mnenju ministrstva določila KPJS uporabljajo za javne uslužbence, ki so zaposleni pri delodajalcih, navedenih pod točko b) 1. člena KPJS.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju ZDR-1) v 64. členu določa, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene pogodbo o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, pogodba pa se sklene upoštevaje posebnosti, določene z zakonom, ki ureja trg dela. Javna dela predstavljajo poseben program aktivne politike zaposlovanja in se izvajajo na podlagi Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO; v nadaljevanju ZUTD). Ta določa, da zaposleni v okviru programa javnih del opravljajo javna dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklepajo z izvajalcem del. Plače udeležencev javnih del in njihovo financiranje pa poleg ZUTD določa tudi Pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del (Uradni list RS, št. 96/13, 84/15, 67/16, 55/17, 77/19 in 180/20).

Upoštevaje zgoraj navedeno se za določitev plače (in tudi dodatkov) javnih uslužbencev, zaposlenih v javnem sektorju, uporabljajo določbe ZSPJS in KPJS. Kot pa izhaja iz predhodnega odstavka udeleženci javnih del nimajo statusa javnih uslužbencev, njihove pravice namreč izhajajo iz ZUTD in ZDR-1 in ne iz ZSPJS in KPJS, zato do dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki ga določa KPJS, niso upravičeni.

 Ob tem pojasnjujemo, da sodi podaja mnenj in stališč v zvezi z ZUTD in ZDR-1 v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato vam predlagamo, da se v primeru morebitnih dodatnih vprašanj glede pravic in obveznosti, ki jih imajo udeleženec javnih del, obrnite neposredno na njih.

Dodajamo še, da je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP; v nadaljevanju: ZIUPOPDVE) v 86. členu določil, da pripada poseben dodatek tudi določenim skupinam udeležencev javnih del, ki so pri svojem delo nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Mnenje, katerim udeležencem javnih del dodatek po ZIUPOPDVE pripada, pa je posredovalo Ministrstvo za zdravje (v prilogi). 

Lep pozdrav, Peter Pogačar

Izredni dopust in COVID19

Skladno s 50. členom KPVIZ je lahko delavec odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer (med drugim) pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč.

Iz te dikcije KPVIZ izhaja, da lahko delavci ponovno (ker je novo koledarsko leto) koristijo t.i. izredni dopust, zaradi elementarnih nesreč, torej razglašene epidemije.

Lep pozdrav, SUPSJ